Združenje bank Slovenije

Zaščite oz. varnostni elementi pri elektronski banki

Zgolj uporabniško ime in geslo danes praviloma ne zagotavljata zadostne varnosti, zato banke v svojih rešitvah elektronskega bančništva uporabljajo še druge vrste varnostnih elementov, najpogosteje so to digitalna potrdila in generatorji enkratnih gesel. Banke poskrbijo predvsem za vgradnjo varne tehnološke rešitve, uporabniki pa morajo upoštevati navodila in varnostne zahteve ter varovati identifikacijske instrumente (geslo, digitalno potrdilo, generator gesel itd.).

Ob zaščitnih elementih, ki jih zagotovi banka, mora uporabnik poskrbeti predvsem za to, da prepreči nepooblaščen dostop tretjih oseb do generatorjev gesel ali digitalnih potrdil. Gesel za dostop do identifikacijskih instrumentov ne smete zaupati nikomur, zanje ne uporabljajte imen, datumov rojstev, telefonskih številk ipd. in jih nikamor ne zapisujte. Digitalno potrdilo lahko hranite na disku osebnega računalnika, bistveno višjo raven varnosti pa zagotavljajo pametne kartice in USB-ključi, ki pa jih je treba po uporabi vedno odstraniti iz računalnika.
 

Uporabnik je odgovoren tudi za to, da na svojem osebnem računalniku ali telefonu uporablja licenčno programsko opremo, kar mu zagotavlja redno dnevno nadgrajevanje z varnostnimi popravki, ki jih pripravljajo avtorji opreme. Uporabnik naj poskrbi za licenčno antivirusno opremo priznanih proizvajalcev, ki dnevno zagotavljajo nadgradnjo programov za prepoznavo novih virusov in drugih zlonamernih programov. Uporaba licenčne opreme in dnevnega osveževanja z novostmi proizvajalcev je pogosto predpisana v splošnih pogojih poslovanja, s katerimi se morajo strinjati tudi uporabniki, in pogojuje omejevanje nastale škode ali odgovornosti na strani uporabnika. Če uporabljena programska oprema ni ustrezna, licenčna ali predpisana, banka ne prevzema tveganj, ki bi jih sicer prevzela. Uporabnikom priporočamo tudi, da računalnika, ki ga uporabljajo za spletno bančništvo in spletne nakupe, ne uporabljajo za obiskovanje varnostno spornih spletnih mest (npr. spletne igralnice, pornografske spletne strani in podobno), prav tako pa naj nanj ne nameščajo programske opreme, ki ima odstranjene varnostne elemente za zaščito licenčnih pravic.

 
Zakon o plačilnih sistemih in storitvah omejuje odgovornost za škodo, ki jo je naklepno ali zaradi velike malomarnosti povzročila stranka. Torej v tem primeru za škodo odgovarja stranka. Do 150 evrov škode pa bremeni stranko, če je ta ravnala skrbno oz. tako, kot bi v takem položaju ravnal vsak povprečni uporabnik (tako imenovana majhna malomarnost). Svetujemo vam, da v banki preverite opredelitev skrbnega ravnanja, ki je običajno zapisana v splošnih pogojih poslovanja.